Leta 2020 je bilo naše voščilo še eno zadnjih dejanj pred koronskimi ukrepi, ki so povzročili zaprtje šole. V naslednjem šolskem letu smo voščilnice poslali preko pošte. V lanskem šolskem letu pa smo pri samem voščenju nosili maske in se držali ustrezne razdalje. Mnoge krajanke, so nam takrat potarnale, kako se jim je zaradi korone spremenilo življenje. Začutili smo njihovo osamljenost, kar nas je še posebej motiviralo, da običaj ohranjamo vsako leto. Prebivalci našega šolskega okoliša postajajo vse starejši in vsako leto imamo več krajank nad sedemdeset, ki jih obiščemo, zapojemo kako pesem in jim izrečemo voščilo v imenu naše šole.
Sama voščila izdelamo in zapišemo vsi učenci. Krajanka Tinka Eržen pa nam vsako leto osveži seznam slavljenk nad 70 let. Vsako leto smo z veseljem sprejeti in velikokrat tudi pogoščeni. Učenci pridobivajo s samim dogodkom tudi veliko neprecenljivega kulturnega znanja bontona. Poteka pa tudi medgeneracijsko povezovanje, ki je v našem svetu nujno potrebno.
