USTANOVITEV, GRADNJA IN OBNOVE ŠOLE
Prvi začetki šole v Bukovščici segajo v leto 1909. Od takrat poteka tudi redni pouk. Pa tudi prej ni bila Bukovščica brez pouka. V prostorih župnišča je leta 1871 delovala tako imenovana “zasilna šola”, ki jo je obiskovalo 71 otrok. Potekala je tudi nedeljska šola, ki jo je obiskovalo 14 otrok.
To šolo je vodil takratni župnik A. Može. Pomagal mu je tudi organist. Poleg verskega pouka so se učili tudi brati in pisati. Leta 1909 je takratni župnik zbolel. Da pa otroci ne bi ostali brez pouka, je deželni šolski svet 18. 2. 1909 sklenil, da šola ponovno začne s svojim delovanjem.
Šola je takrat potekala v pritličju župnišča. Število otrok je iz leta v leto raslo in prostor v župnišču je postal premajhen. Nastala je potreba po novem prostoru – objektu.
Tako je Deželni šolski svet za Kranjsko v Ljubljani marca 1907 razsodil, da se v Bukovščici ustanovi ljudska šola. To razsodbo je Ministrstvo za uk in bogočastje maja 1907 potrdilo. Istega leta je okrajni šolski svet v Kranju imenoval komisijo za gradnjo, ki ni bila v celoti uspešna, saj so nastale težave z odkupom parcele. Zato so januarja 1909 razpisali ponoven ogled, ki ni bil izveden zaradi visoke snežne odeje. Tako je bila imenovana tretja komisija, ki je uspela in junija 1909 določila stalni prostor za šolo. Temelje za novo šolo so začeli kopati v začetku maja 1911. Stavba je bila jeseni istega leta pod streho. Oktobra 1912 so bila dela na šoli zaključena. Novembra je bila svečana otvoritev z mašo in blagoslovom objekta. V tem času je deloval tudi krajevni šolski svet, katerega člani so bili: župnik Albin Ilovski – predsednik, Ivan Jelenc, Martin Benedik, Matevž Benedik in Janez Pogačnik. Leta 1914 so ob šoli postavili drvarnico in vrtno ograjo.
Naslednji poseg v šolski prostor (vrtna lopa ob šoli in vodovodna napeljava) se je začel načrtovati leta 1928, kmalu pa tudi uresničevati – dodala se je odtočna cev za šolo in postavila lopa.
V šolskem letu 1953/54 so bila opravljena tudi nekatera večja vzdrževalna dela, in sicer: popravilo stranišča, zamenjava sobnih peči, poglobitev dotočne vodovodne cevi, ki je prejšnja leta tudi zmrznila. To leto je bilo pomembno tudi zato, ker je Bukovščica dobila elektriko. Petrolejske luči, ki so jih do tedaj uporabljali na domačijah in v šoli, so zamenjale električne.
V šolskem letu1960/61 se je začelo zaradi dotrajanosti šolskega objekta načrtovanje temeljite obnovitve in dograditve šole, ki naj bi se izvedle v naslednjih štirih letih. Staro poslopje naj bi predelali samo za izvajanje pouka, primerno uredili učilnico in vse ostale prostore, ki so za pouk potrebni. Ob obstoječem objektu naj bi se zgradila dvorana, ki bi bila namenjena tudi kulturnemu delovanju okolja – KUD. Za šolo na desni strani naj bi se zgradil manjši objekt – hiša za potrebe učiteljev, na levi je bilo predvideno tudi igrišče. Načrti so bili izjemno lepi.
Žel se je kmalu pokazalo, da finančna sredstva občine ne zadoščajo niti za nujno potrebno obnovo, kot so popravila strehe in oken, kaj šele za vse ostale načrte.
V naslednjih letih so se na šoli izvajala le nujna vzdrževalna dela.
Leta 1985 se je začelo načrtovanje večje adaptacije šole. Marca 1986 so se začela dela. Obnovili so se spodnji prostori. Porušila se je stena jugozahodne učilnice, ki je ločevala šolski prostor in učiteljsko stanovanje. Na ta način se je povečala učilnica. Za potrebe telovadbe se je ustrezno opremila tudi učilnica na severovzhodni strani. Uredila se je kuhinja, ki je sicer ostala na istem mestu, kot je bila v času, ko je ta prostor spadal k učiteljskemu stanovanju. Sanirali so se sanitarni prostori in uredila kurilnica na trdo kurivo. Zgradile so se stopnice v zgornje nadstropje. Zunaj šole sta se zgradila parkirni prostor in igrišče. Dela so bila izvedena v rekordnem času, saj je bila otvoritev obnovljenega objekta že 6. julija istega leta.
Kljub gradnji je pouk potekal naprej. Učenci so dobili zasilni prostor – učilnico v Pogačnikovi domačiji. Tedanja učiteljica Zofka Bernik je kljub izjemno težkim pogojem izpeljala pouk in učni načrt v skladu z letnim načrtovanjem.
Pozneje so se postavila igrala za namen uvedbe devetletke in za potrebe oddelka podaljšanega bivanja.
Naslednji velik poseg v šolski objekt je bil v šolskem letu 2002/2003. Dela na šoli so se začela julija 2002.
V prvi fazi, med šolskimi počitnicami, so uredili spodnje nadstropje. Porušila se je stena kuhinje in uredila garderoba, peč v kurilnici se je preuredila na kurjavo na olje, zgrajeni so bili sodobni sanitarni prostori, učilnica za prvo triado se je opremila z ustreznim pohištvom. Do septembra 2002 so bili spodnji prostori urejeni in v njih se je začel izvajati pouk. Z deli se je, kljub pouku, nadaljevalo v zgornjih prostorih. Zgradili in opremili so se štirje prostori: knjižnica – večnamenski prostor, kabinet, učilnica in kuhinja. Obnovila se je tudi streha. Delo je bilo v celoti zaključeno leta 2003.
Tako je Podružnična šola Bukovščica postala ena najlepše urejenih podružničnih šol Ivana Groharja.
vir: zbornik: 100 let šole v Bukovščici 1912-2012
