Zjutraj smo se okoli 8-ih odpravili iz šole. Zunaj šole je bilo zelo glasno, saj smo se veliko pogovarjali. Tudi jaz sem bila vznemirjena. Učiteljice so podale navodila, ko smo končno utihnili. Potem smo se odpravili. Najprej smo nekaj časa hodili po cesti, nato pa smo zavili na gozdno cesto, po kateri smo hodili nekaj časa. Ko smo zavili dol z gozdne ceste, smo prispeli v Plano. Tam smo se usedli na drva in malo popili. Nekateri so šli celo k ovcam, saj so bile radovedne, kdo je prišel. Ko so ugotovile, da prihajamo k njim, so najprej počasi, nato pa hitro odšle nazaj do hiše. Ko smo se odpočili, smo odšli naprej po cesti. Nato smo našli gozdno bližnjico, saj raje hodimo po mehkem listju kot trdi cesti. Po bližnjici smo spet zavili na cesto in prišli do Lavtarskega vrha. Že pot do tja je bila za nekatere dolga, a bili smo šele na polovici. Spet smo 5 minut hodili po cesti in končno zavili na gozdno potko. Pot je bila zanimiva, saj smo se med njo lahko igrali. Po nekaj minutni hoji po gozdu smo prišli na travnik s tepkami. Nekateri so jih prvič poskusili. Nekaj smo si jih nabrali potem pa odšli naprej. Zdaj smo bili že pri cesti in pri parkirišču za avtobus. Ker smo že videli vas smo pohitela. A uvideli smo, da nimamo dovolj časa smo se ustravili pri štirih klopcah in dveh mizah. Tam smo pomalicali svoj sendvič in se melo posladkali. Ko se je hrana polegla smo odšli nazaj, da ne bi zamudili verouka. Pot nazaj je bila še krajša saj je bilo ogromno klancev na dol. Med potjo smo srečali tudi učence OŠ Mesto. Nazaj smo šli po drugi poti. Vodil nas je učenec 3. razreda saj je le on poznal pot. Tam je bilo veliko potočkov čez katere smo morali skočiti. Prišli smo do njihove hiše kjer smo se poigrali z mucko in šli naprej. Ko smo bili že v šoli, smo komaj čakali kosilo. Vsi smo bili malo utrujeni. Ta dan je bil super in ravno prav utrujajoč. Zame nič.
Tinkara Bambič, 5. r
